Umrla je peška, policija opozarja na slušalke
Po tragični smrti peške v Ljubljani ima družba odgovorno nalogo. Preprečiti mora, da bi se to ponovilo. A namesto da bi predlagali rešitve, nekateri s prstom kažejo na žrtve. To je nedopustno.
Takšna sporočila policije me ne presenečajo več. Bolj me čudi, da jih spodbujajo mediji. Delo je objavilo članek z naslovom Po smrti mlade peške v Ljubljani policija opozarja na telefone in slušalke. Pomislil sem, da se avtorica čudi nad opozorilom. Vendar ne! Da bi komentirali vedenje pešcev, so se oglasili “številni bralci, ki živijo ali pa se pogosto gibljejo v tistem delu mesta”.
Sledi slikovito pričevanje Ljubljančana o brezbrižnosti pešcev: “Ko je pohupal dijaku, ki je prečkal cesto ob rdeči luči na semaforju, mu je ta pokazal sredinec!” Sporočilo članka po tragični smrti dijakinje je: dijaki voznikom kažejo sredince. Pogovorimo se o pešcih!
Iz članka ne izvemo, koliko bralcev je dovolj, da so “številni”? Ne izvemo, kako so izjave preverjali. Kdo so ti vozniki? Kakšne so njihove mobilnostne navade? Kakšno vrednost imajo njihove anekdote v primerjavi s podatki? Na policijo so naslovili “več vprašanj v zvezi z vedenjem pešcev”. Tu se skriva tudi bistvo problema: ko se odločimo, da bomo opazovali le eno kategorijo udeležencev v prometu (pešce, kolesarje, voznike), bomo skoraj zagotovo zgrešili bistvo problema.
Prelaganje odgovornosti: z odločevalcev na žrtve
Morda se bomo nekoč morali pogovoriti tudi o vedenju pešcev. Še prej pa se pogovorimo o nasilju na cestah. O letih zapostavljanja pravic pešcev. O infrastrukturi, ki spodbuja vožnjo in ogroža vse druge oblike mobilnosti. Pogovorimo se o tem, kdo v prometu ubija koga? Kakšna je vloga načrtovanja ulic? Zakaj je nižanje hitrosti nepriljubljeno, čeprav dokazano rešuje življenja? Kakšna je odgovornost mesta? Države? In ne nazadnje, kakšna je še sprejemljiva cena hitre mobilnosti? Človeško življenje?
Ko policija opozarja na rabo slušalk in telefonov, pozabimo, da je raba telefonov med vozniki bistveno večji problem. Celo med vozniki avtobusov. A pozor, zdaj se pogovarjamo o vedenju pešcev!
Mestna občina Ljubljana je v preteklosti sprejemala ukrepe, ki so dobri za pretočnost osebnih vozil in slabi za varnost pešcev. Na vpadnicah, tik ob kolesarskih stezah in pločnikih, so zviševali omejitve hitrosti s 50 na 60 in celo 70 km/h. Na Dunajski cesti so vozniki na račun pešcev in kolesarjev dobili dodaten pas za zavijanje na Tivolsko cesto. Protesti so bili neuslišani. Vozniki so dobili zelene puščice, ki povečujejo udobje voznikom in povzročajo preglavice vsem drugim. Čeprav so odločevalci polni besed o zelenih strategijah, mesto še vedno načrtujejo po meri voznikov.
Policija bi lahko opozorila: daljši intervali za pešce so varnejši
Če se pešcem vklopi zelena nekaj sekund pred vozniki, in ne nasprotno, bodo v križišče stopili prej in ga zasedli. Tako se zmanjša možnost, da bi voznik pri zavijanju pešca spregledal. Prav tako mora zeleni interval pešcem zagotavljati, da celotno širino ceste prečkajo pri zeleni luči. Razen če je prioriteta res zgolj in samo pretočnost vozil. V Dnevniku je mag. Andrej Cvar (Agencija za varnost prometa) zapisal tri konkretne predloge za varno prihodnost ljubljanskega prometa. To je ustrezen odziv!
Policija ni predlagala, da bi ukinili zelene puščice
Prioriteta ukrepov bi morala biti varnost ljudi, ne pretočnost vozil. Če se je nesreča zgodila pri zavijanju desno, je to dokaz, da zavijanje desno predstavlja še posebno tveganje. Mnogo mest je zavijanje desno pri rdeči luči ukinilo ali pa ga sploh nikoli niso dovolili. Resda to ni bila okoliščina te tragedije, vendar sta Zavod Vozim in Urbanistični inštitut Republike Slovenije pozvala k ukinitvi zelenih puščic. Se bo občina odzvala?
Policija ni opozorila, da oglasi na avtobusih zmanjšujejo vidljivost
Sploh, kadar je dnevna svetloba slabša, oglasi na steklih avtobusov še dodatno poslabšajo vidljivost. Potniki poročajo, da jim je zaradi oglasov slabo. Prepoved lepljenja oglasov je varnostni ukrep, hkrati pa poveča udobje potnikov in preglednost vozila. V mnogih mestih je takšno oglaševanje prepovedano.
Policija opozarja na ravnanje žrtev
To žal ni novost. Namesto, da bi ukrepali, odločevalci raje nagovarjajo žrtve. S kampanjami dajejo občutek, da ukrepajo, hkrati pa se elegantno izognejo sprejemanju odgovornosti in dejanskim spremembam. Kakor da bi prekrižali roke in ugotovili, da ne morejo storiti ničesar, kar bi izboljšalo varnost pešcev. Pešci naj pazijo.
Po tragični smrti dijakinje ni dovolj, da župan izrazi sožalje družini. Dobro mora premisliti, kateri ukrepi bodo zmanjšali možnost, da se podobna tragedija ponovi.
Ne pozabimo. Dijakinja je cesto prečkala na prehodu za pešce. Imela je zeleno luč. Družba bi jo morala zaščititi.